V letu 2021 je Zasavski muzej Trbovlje obeležil 70 let delovanja. Namesto rojstnodnevne torte smo naredili razstavo, svečke pa smo nadomestili z muzejskimi predmeti, ki so v muzealstvu nosilci sporočil sami po sebi.

Muzej v svojih depojih hrani različne predmete, povezane z določenimi poklici in dejavnostmi, za razstavo smo jih nadgradili z zgodbami tistih posameznikov, ki so opravljali kakšno tipično ali izstopajočo zasavsko 'raboto'.

Zgodbe predmetov so zgodbe o ljudeh, zgodbe o poklicih – sooblikovalcih svojstvene regijske istovetnosti.

Poslušajte predstavitve izbranih poklicev.

PROJEKT STA OMOGOČILA:

001 Rudarstvo
002 Industrijski delavec do druge svetovne vojne
003 Industrijski delavec po drugi svetovni vojni
004 Delavka - tovarne s pretežno žensko delovno silo
005 Godba na pihala
006 Športnik
007 Gostilničar
008 Umetnik
009 Gospodinja
010 Inženir

Rudar

Šele z leti dojameš, kaj je knapovščina. Ena sama opreznost in prilagajanje. To je živa narava. Sodelovati moraš z njo, spoštovati naravne zakonitosti. Če grmi, se zunaj umakneš na varno … Tukaj moraš spremljati vse: blato, vodo, kje so najboljše možnosti … Pa brez krampa in lopate tudi ne gre.

– Martin Brečko

Delavec do 1945

Transport … to je bilo pa krvavo! Šlo je za izredno težaško delo, saj je moral posamezen delavec v enem šihtu premetati 25 ton kamene soli. Na 'šaflo'! V času planskega gospodarstva so na pomoč v TKI prihajali tudi knapi.

– Janez Venko

Delavec od 1945

Nekoč je bil steklar v Zasavju zelo spoštovan poklic, poseben sloves so uživali mojstri pihalci. Zdaj tega ni več, s poklicno veščino pa so odšle tudi razlike med 'glažarji' in drugimi poklici.

– Mario Lovrič

Delavka

Dobil si zvitek blaga, vse je bilo urezano, ven si vzel, kar je zahtevala tvoja faza, drugo si predal naprej. Na koncu traka je bil izdelek gotov. Enkrat si šival zadrge, drugič, če ni bilo izbire, si mogoče likal … delo se je vedno našlo.

– Ema Šibila

Godbenik

Biti član takšnega kolektiva je čast. Godba me je izoblikovala ne le kot glasbenika, ampak tudi kot človeka. Ni bilo zaslužkarstva, bilo pa je druženje in spoštovanje, vladal je 'kameratšaft'.

– Viktor Kralj

Športnik

Najbolj mu gredo na živce ljudje, ki se 'ven mečejo'. Največji zvezdniki so najbolj normalni, tisti malo 'pod' pa se bahajo in važijo. »Nimaš se za kaj 'ven metat'. Delaš nekaj in to delaš maksimalno … Vsi smo enaki, če se potrudimo, kolikor gre. Nihče ni več ali manj vreden.«

– Peter Kauzer

Gostilničar

V domačem okolju, ki ne pozna turizma, je težje delati. Gostje so zahtevni, napake in spodrsljaji lokalnega ponudnika drago stanejo. Razen tega pa gostje bolj gledajo na denar, kot če gredo na dopust s polno denarnico, zato mi je v največje veselje, če se vračajo. Zdaj že druga ali celo tretja generacija.

– Boris Novak

Umetnik

Glede na to, da v animiranem filmu ni denarja, bom pri njem vztrajal še naprej.

– Dušan Kastelic

Gospodinja

Če je bila gospodinja dobra, je bila tudi spoštovana, katera je bila dobra, pa se je poznalo po njenih otrocih in še bolj po možu. Kako je bil 'opran in speglan, spucan in zrihtan'. In moj Drago je bil!

– Ana Žavbi

Inženir

V retrospektivi bi svojo odločitev za poklic ponovil. Zaprtje rudnikov me ne žalosti, to se zgodi, jame se odpirajo in zapirajo. Večja tragedija se mi zdi, da je propadla vsa druga industrija. Od osamosvojitve naprej je bilo samo v Trbovljah likvidiranih več tisoč delovnih mest. Fabrike so se pozaprle, tehnično znanje, ki je bilo doma v Trbovljah, je bilo s tem uničeno.

– Ivan Berger